Glasila THTR iz leta 2007

***

***

Glasilo THTR št. 117, november 2007

Več sredstev HTR, a hurtado!

Letos bo spet veliko oglaševanja za linijo HTR. Stuttgart Unikurier je v svoji številki 1/2007 zapisal: »Več kot 80 znanstvenikov in študentov iz vse Evrope je od 27. do 29. marca 2007 potovalo v Stuttgart na prvi evrotečaj o modularni tehnologiji visokotemperaturnih reaktorjev. Tečaj, ki ga je Inštitut za jedrske energetske sisteme (IKE) izvedel po naročilu Evropske unije v okviru projekta RAPHAEL, je bil zelo dobro sprejet.

Strokovnjaki priznavajo modularne HTR kot varne jedrske reaktorje. Razvil jih je Siemens pred skoraj 30 leti in uspešno zaključil postopek odobritve v skladu s 1989. razdelkom zakona o atomski energiji leta 7. "- Ta čudežni reaktor je bil tako uspešen, da je bilo treba istega leta zapreti THTR v Hammu. Ker v Evropi trenutno HTR ne deluje, so se morali morebitni vozniki nadzorne sobe nesreče, ki so bili preprečeni, zadovoljiti z eno vizijo: "Končno je bila v programu vaja, v kateri so udeleženci lahko samostojno izvajali simulacijske izračune na virtualni, modularni visokotemperaturni reaktor."

8. marca 2007 je Dieter Hartmann vprašal "Energijska dejstva" iz Iniciative za prenos tehnologije na Univerzi v Stuttgartu: »Ali ima visokotemperaturni reaktor možnost?« Do zdaj je HTR po njegovem mnenju dobil status »rezervne rešitve« le, če drugi jedrski koncepti ne morejo ustrezati izzive. Če pa bodo v prihodnosti potrebni ugodnejši varnostni koncepti, večja okoljska združljivost in večja uporaba toplotno učinkovitejših sistemov, bi čas za HTR še prišel, je zaključil. Toda: V nasprotju z drugimi sistemi bo HTR ostal "odvisen od zunanje dobave fisijskih materialov". Ne bo večni motor.

To tudi ve Nemški atomski forum. V letnem poročilu za leto 2006 poroča o tekočih raziskavah v Jülichu in vijugastih evropskih tajnih poteh, saj se kljub umiku izvajajo raziskave o nadaljnjem razvoju proge HTR v Nemčiji: »To delo poteka v okviru EU-IP RAPHAEL, kjer je FZJ vodja WP3. Nadaljnje preiskave vedenja odlagališča so načrtovane v novem projektu EU CARBOWASTE, ki je trenutno v prijavi. »O RAPHAEL smo že podrobno poročali v okrožnici THTR št. V tem kontekstu je zanimivo vključiti še eno univerzo: »Univerza Zittau/Goerlitz (FH) je vključen v projekt RAPHAEL, ki ga financira EU v okviru 6. okvirnega programa «(str. 67). V propagandnem pamfletu »Dobri razlogi za jedrsko energijo« je Atomski forum septembra 2007 zapisal: »Strokovnjaki po vsem svetu intenzivno delajo na implementaciji novih reaktorskih tehnologij. Deset držav, vključno z ZDA, Francijo, Japonsko in Veliko Britanijo, je začelo projekt 'Generation IV'. Zaradi političnih odločitev Nemčija žal ni neposredno vključena v ta program. »Posredna udeležba že požvižga vrabce s strehe. Namen tega namiga jedrskega lobija je povsem namerno pokazati, da je mogoče najti načine in sredstva za izogibanje nacionalnim prepovedm. Na ministrstvih, univerzah in inštitutih vsi zavzeto oblikujejo vloge za financiranje svoje jedrske kariere. Ne oddajo jih več v Berlinu, ampak v Bruslju. To je razlika.

Hurtado pomaga pri raziskavah HTR

Eden od ljudi, ki je razumel razliko, je profesor Antonio Hurtado. Španec je študiral - kako bi bilo drugače - v Aachnu pri očetu vseh THTR, profesorju Kugelerju, in skupaj z njim v letih 1990/91 objavil številne študije o liniji HTR. Tehnična univerza v Dresdnu je v sporočilu za javnost 7. avgusta 8 objavila:
»Novo za njih Technische Universität Dresden Imenovan je bil Antonio Hurtado. Je profesor tehnologije vodika in jedrske energije, njegovo področje pa so predvsem visokotemperaturni reaktorji tako imenovane generacije IV in posledične možnosti za gospodarno proizvodnjo vodika kot vsestranskega nosilca energije v visokotemperaturnih procesih. (...) Z imenovanjem Antonia Hurtada v mesto profesorja za tehnologijo vodika in jedrske energije postavlja Tehnična univerza v Dresdnu pomemben in v prihodnost usmerjen pečat. Poudarek njegove pedagoške in raziskovalne dejavnosti bodo zlasti visokotemperaturni reaktorji tako imenovane generacije IV in posledične možnosti za gospodarno proizvodnjo vodika kot vsestranskega nosilca energije v visokotemperaturnih procesih.

Profesor Hurtado bo zelo tesno sodeloval z Inštitutom za varnostne raziskave v raziskovalnem centru Dresden-Rossendorf (FZD). Ta inštitut, ki ga vodi Frank-Peter Weiß, je eden redkih preostalih neuniverzitetnih centrov v Nemčiji, v katerem se izvajajo raziskave jedrske varnosti. Raziskave o dinamiki reaktorja, varnosti reaktorskih materialov in toplotne hidravlike potekajo tukaj v mednarodni mreži. Načrtuje se, da bo prof. Hurtado vodil delovno skupino na tem inštitutu."

Ta državni udar je bil možen le zato, ker je velika koalicija že zdavnaj zapisala izstop iz jedrske energije in želi zagotoviti boljši izhodiščni položaj za nemške jedrske raziskave v tekmi za financiranje EU za raziskave HTR.
 
Kot novopečeni profesor se je profesor Hurtado medtem zelo občutljivo predstavil v globine nemške ljudske duše s predavanjem »Energija in okoljska vprašanja na otoku Mallorca«. Ker se reaktorska tlačna posoda za južnoafriški PBMR trenutno proizvaja v Španiji, zakaj ne bi še ena za Mallorco? Tam bi bili hvaležni jedrski oboževalci še ena atrakcija bogatejši, saj je pri nas v ZRN na žalost tak čudež mogoče gledati le kot ruševino.

Kaj je naslednje leto? - veteran HTR dr. iz Lense, podpredsednik evropske "HTR Technology Network" bo 27. novembra 11 ob 2007. uri govoril o generaciji IV in razvoju HTR v Kerntechnischen Gesellschaft (odsek Erlangen / Nürnberg) v Grafenreinfeldu.

Podjetja v Zvezni republiki Nemčiji si z jedrskimi posli zaslužijo zlati nos. Kljub »jedrski opustitvi« to ni nič novega. Je pa zelo zanimivo videti, kako določene zgodovinske kontinuitete vplivajo na prihodnost.

Vzemimo škandalno podjetje NUKEMki ima v 80. letih visoko simbolno vrednost s sistemom podkupovanja brez primere in podmazanim odstranjevanjem. Lani je postal znan absolutni "osamljeni primer", v katerem je vodja NUKEM-a skušal podkupiti odgovorne za černobilski reaktor, da bi pridobil prednosti. Od leta 2000 NUKEM sodeluje pri gradnji južnoafriškega modularnega reaktorja s prodnata postelja (PBMR) z izvajanjem osnovnih inženirskih in analiz nesreč. NUKEM je 10. avgusta 8 poročal o nadaljnjih aktivnostih:

»Četrta pogodba med NUKEM in PBMR poudarja dobro sodelovanje med obema podjetjema. NUKEM je od leta 2000 aktiven v južnoafriškem projektu PBMR. NUKEM je odgovoren za osnovni in detajlni inženiring treh od štirih najpomembnejših procesov za proizvodnjo sferičnih gorivnih elementov ter za dva procesa za recikliranje proizvodnih ostankov. Proizvodnja gorivnih elementov temelji na nekdanji proizvodnji gorivnih elementov v NUKEM / HOBEG, kjer so izdelovali gorivne elemente za nemška visokotemperaturna reaktorja THTR in AVR. Gorivni sklop PBMR v Pelindabi, približno 50 km severozahodno od Pretorie, se gradi, da se zagotovi oskrba z gorivom za načrtovani reaktor s prodnato plastjo."

V sporočilu za javnost z dne 9. oktobra 10 je bilo ponovno poudarjeno, da se bo to podjetje v prihodnosti »koncentriralo« predvsem na razvoj HTR. Kako nesramno Skupina NUKEM zmeša vse, kar je trenutno na voljo v propagandne namene, kaže dejstvo, da v zadnjem času svojo spletno stran okrasi z geslom mirovnega gibanja: "Meči na lemeže" v svojih dejavnostih "Nakup in trženje ruskega urana komponente"!

Naslednje podjetje ima dolgoročne stike z Južno Afriko in se hitro širi zahvaljujoč jedrski dejavnosti: The SGL ogljik s proizvodnim obratom v Meitingenu (blizu Augsburga), s sedežem v Wiesbadnu in podružnico v Južni Afriki. Tu gre tudi za zagotavljanje jedrskega goriva. 1. oktobra 10 je Augsburger Allgemeine poročal:

»SGL Carbon je pred kratkim dal v obratovanje obdelovalni center za jedrski grafit v Meitingenu. Kot je zdaj sporočil vodja projekta SGL Maik Baumblüth, je jedrski grafit potreben za reaktorje s prodnato plastjo - ti so na notranji strani obdani z reflektorji iz grafita. Kot so sporočili iz družbe, so v nov obdelovalni center vložili sedem milijonov evrov. S tem je bilo zagotovljenih 40 delovnih mest, od tega 20 na lokaciji Meitingen. (...) Je 'odličen reaktor', pravi vodja projekta SGL Baumblüth v navdušenju (...). Grafit se proizvaja v Nemčiji in Franciji ter predeluje v Meitingenu. Nato pride v podnebno odporni embalaži in se pošlje v Južno Afriko. Tam načrtovani nov reaktor s prodnato plastjo naj bi začel obratovati med letoma 2010 in 2012. Novi obdelovalni center za jedrski grafit v Meitingenu je "mejnik v naši usposobljenosti", je poudaril Baumblüth. Postavljena je bila v samo 14 mesecih in je bila kupljena skupaj z južnoafriško stranko PBMR Ltd. lahko sproži."

Vendar se ne ujema s tem jedrskim razpoloženjem optimizma, da nas nedavno zaskrbljeni prebivalci načrtovanega PBMR pri Koebergu kot državljansko pobudo prosijo za distribucijo vsebine naše domače strani. Podobno se je začelo v Hamm-Uentropu leta 1975.

Za NUKEM glej tudi okrožnice THTR št. 101 (2005), št. 107 (2006) und št. 110 (2007).
Za SGL Carbon glej tudi THTR okrožnico št. 102 (2005)

V Dortmundu se je 100. septembra srečalo več kot 22 okoljevarstvenikov iz Rusije, Francije, Nizozemske, Švedske, Madžarske in Nemčije. Veliko število udeležencev in konstruktivni tečaj pobudniki upravičeno ocenjujejo kot popoln uspeh in bodo državljanskim iniciativam dali še dodaten zagon. Velika udeležba po vsej državi kaže tudi, da odpor proti obratu za obogatitev urana v Gronauu zdaj podpirajo številne skupine. Končna izjava pravi:

»K konferenci se je razpisalo okrog 40 domačih in tujih skupin in organizacij. Na strokovnih predavanjih in delavnicah so bile živahno in zavzeto obravnavane številne teme, povezane z obogatitvijo urana. Udeleženci konference so v skupni izjavi zavrnili nadaljnjo uporabo urana na splošno: tako globalno pridobivanje urana, nadaljnjo predelavo urana in uporabo v vojaške namene je treba zaradi velikih nevarnosti nemudoma ustaviti. Udeleženci so izrecno zahtevali takojšnjo zaustavitev vseh obratov za obogatitev urana, saj se uporabljajo le za nadaljnje delovanje jedrskih elektrarn in izdelavo atomskih bomb. V Nemčiji multinacionalka Urenco Group upravlja obrat za obogatitev urana v Gronauu.

Današnja konferenca o uranu je pomemben prispevek k čezmejnemu povezovanju gibanja proti jedrski energiji, da bi lahko ponudili učinkovit odpor proti mednarodni jedrski industriji. Največji bogatilec urana na svetu Urenco deluje po vsem svetu. Za industrijo urana stojijo vlade in velike korporacije, kot so EON, RWE in AREVA. Industrija urana je prav tako močno subvencionirana. Kopanje urana, bogatenje in skladiščenje odpadkov z osiromašenim uranom ogrožajo zdravje prebivalstva in naravne temelje življenja v mnogih državah. To je popolnoma nesprejemljivo."

Polnilna postaja BI varstvo okolja Hamm je bil na tej konferenci zastopan z več udeleženci, saj vlak z zelo nevarnim uranovim heksafluoridom do Gronaua vozi skozi Hamm iz Pierrelatta na jugu Francije. V eni od petih delovnih skupin je bil ta promet podrobneje preučen. Na različnih primerih je bil prikazan prejšnji odpor v več mestih ob prometni poti in obveščeni prišleki iz drugih mest. Podrobno so se pogovarjali o optimizaciji zgodnjega odkrivanja transportov urana, izboljšanju koordinacije in novinarskega dela, da bi lahko na nevarne transporte v prihodnosti opozorilo še več ljudi.

Posebej zanimiva so bila poročila držav Rusija, Nizozemska, Francija in Švedskavse so bile prevedene. Zahvaljujoč mednarodnemu povezovanju naših dejavnosti so pomembni uspehi že vidni: medijski odziv je postal veliko boljši, kot je bil. Prevozi urana prek Rotterdama in Baltskega morja v Rusijo, na primer, se natančno spremljajo in spremljajo kritične dejavnosti. Končna izjava pravi:

»V zadnjih 10 letih je bilo iz Nemčije, Nizozemske, Francije in Velike Britanije v Rusijo prepeljanih okoli 100 ton urana, kjer so uranovi odpadki v katastrofalnih razmerah na odprtem travniku skladiščeni na treh mestih. Menimo, da je ta brezvestna deportacija zelo nevarnih jedrskih odpadkov kazniva. Zato zahtevamo takojšnjo ustavitev teh pošiljk uranovih odpadkov v Rusijo.

Odlaganje uranovih odpadkov je popolnoma nejasno. Pri obogatitvi urana nastanejo ogromne količine osiromašenega urana kot odpadka. Jedrskih odpadkov pa ni mogoče varno odlagati.

Udeleženci zatrjujejo, da ni ločitve med vojaško in tako imenovano civilno uporabo urana - ne v Iranu, ne v Rusiji, Braziliji ali kjer koli drugje. Želimo, da uran ostane v tleh: jedrske odpadke je treba preprečiti, preden nastanejo. Zagovarjamo uporabo obnovljivih virov energije in pozivamo k odpornosti proti industriji urana.

Natančneje, na konferenci o uranu je bilo dogovorjeno, da se razširi mednarodno sodelovanje med različnimi skupinami in organizacijami. Naslednji korak je "European Anti Nuclear Manifestation" od 9.-11. novembra v Helsinkih. Poleg tega udeleženci pozivajo k skupnim protestnim akcijam proti dobavi naravnega urana iz Pierrelatte v južni Franciji v Gronau / D in Almelo / NL. Poleg tega se krepijo protesti proti transportu odpadkov urana iz Gronaua in Almela v Rusijo. Leta 2008 bo prvič potekal skupni evropski dan ukrepov proti industriji urana."

The Pokritost v tisku na konferenci o uranu. Poročali so TAZ, Junge Welt in Neues Deutschland. Pa tudi novice Ruhr v Dortmundu in vestfalske novice v Gronauu. Najbolj podrobno poročanje je bilo tik pred konferenco v Hammu. Westfälischer Anzeiger s člankom »Radiacija na progi« (18. september 9) in skoraj cela stran z dvema fotografijama v nakladi »Wochenblatt«: »Zahodna gasilska baza: 'Absurd'. Državljanska pobuda Hammer gre na kongres o uranu v Dortmundu.

Matthias Eickhoff daje pregled letošnjih obetajočih dejavnosti proti industriji urana: "Odpor proti obratom za obogatitev urana v Gronauu in Almelu / NL ter s tem povezanim prevozom urana po vsej Evropi postajajo vse bolj mednarodni in zdaj dosegajo sedež podjetja. Nemški delničarji EON in RWE ter zvezna vlada. To je najpomembnejši zaključek zavzete spomladanske kampanje protijedrskih pobud. Po vrhu G8 naj bi se protesti razširili.Protijedrsko gibanje v svojem boju proti multinacionalnemu podjetju za bogatenje urana Urenco zasleduje več niti, ki se medsebojno dopolnjujejo in že eno leto prinašajo nov zagon uporu UAA. Nihče več ne govori o njih UAA Gronau je politično uveljavljen in odpor dejansko ni več mogoč, kot so slišali z nekaterih strani leta 2005, potem ko je rdeče-zelena deželna vlada Severnega Porenja-Vestfalije podelila dovoljenje za širitev.

Namesto tega v vse več državah potekajo akcije proti transportom urana. 12. maja je okoli 60 ljudi simbolično blokiralo tire na francosko-nemški mejni postaji v Perlu, preko katere se UAA Gronau iz Pierrelatta v južni Franciji oskrbuje z " svež" naravni uran. Francoske pobude so se dogovorile za vzpostavitev lastne mreže za boj proti temu transportu urana v prihodnosti. Ozadje: V Nemčiji so nahajališča urana iz Pierrelatte prva stopnja atomske spirale, od tod verjeten moto kampanje "Preprečite jedrske odpadke, preden nastanejo."

Na drugem koncu Evrope so proti izvozu uranovih odpadkov prvič protestirale tudi pobude proti jedrski energiji s Finske Rusijo. V zadnjih 12 letih je Urenco že pripeljal več kot 80 ton osiromašenega urana iz Gronaua, Almela in Capenhursta / GB v Rusijo na končno odstranitev. V Gronauu je 000. maja začel še en megavlak s skoraj 9 t osiromašenega urana za Rusijo. Na poti so potekali protesti na približno desetih lokacijah med Gronauom, Münsterjem in Hengelo / NL. Z okoli 1000 ljudmi so bili protesti precej močnejši kot v zadnjih dveh letih. Vlak se je moral dvakrat na kratko ustaviti v Münsterlandu in policija je organizirala obsežno akcijo s stotko BGS in helikopterjem. Na Nizozemskem je železniška nesreča povzročila večurno zamudo, v pristanišču Rotterdam pa je Greenpeace Nizozemska prvič protestiral proti odhodu uranove ladje. Uranova ladja MV Doggersbank je nato plula okoli Danske in med Københavnom in Malmöjem skozi Öresund, preden je šla v Sankt Peterburg med Helsinki in Talinom. V Rusiji v sibirskem Angarsku pri Irkutsku, kjer je ena od ruskih UAA, je med drugim protestiralo 160 (!) ljudi proti uvozu zahodnoevropskih odpadkov iz urana. Tamkajšnji protesti so že dosegli svojo razsežnost.

EON in RWE: ciljanje na možje
Tudi sedeži podjetij EON in RWE se vse pogosteje soočajo z uranskimi posli povezanih družb. Okoljska organizacija urgewald je aprila in maja organizirala kritične nastope nasprotnikov jedrske energije iz več evropskih držav na skupščini delničarjev, da bi obsodila neomejeno jedrsko politiko korporacij. Pomembna tema tukaj: obogatitev urana in izvoz odpadkov urana v Rusijo. Odgovarjanje na podrobna vprašanja je bilo za upravni odbor EON-a vidno neprijetno, še posebej, ker je usklajen nastop resno porušil harmonično vzdušje nastopov.

EON bodisi ni mogel ali ni hotel potrditi, kaj se je tam dejansko zgodilo z uranom, dostavljenim v Rusijo. In zdi se, da tudi menedžerjem ni mar - glavno je, da pobegnemo od Gronaua. Ko smo že pri tem: vstop EON-a na finski jedrski trg je bil v začetku maja ustavljen z intenzivnimi prizadevanji finskega protijedrskega gibanja! Vse večje zaplete z rusko vlado so se pokazale na skupščini delničarjev EON. Član uprave EON Burckhard Bergmann ni samo ruski častni konzul, ampak tudi član upravnega odbora Gazproma – skupaj z več ruskimi člani vlade! Kratka povezava z rusko vlado v zadevah z uranom je seveda zagotovljena.

Ta dejstva kažejo, kako pomembno je vsebinsko usmerjeno delo na protijedrskem področju. V povezavi s kampanjami EON/RWE in mednarodnim simpozijem, ki so ga konec aprila organizirale nizozemske protijedrske pobude v Almelu, je bil tu dosežen pomemben napredek. Toda veliko je še vedno v temi, ni razloga, da bi se naslonili nazaj. A nekaj je jasno: brez neutrudnega dela aktivnih ljudi o prevozih urana v javnosti ne bi bilo nič znanega. Dobro raziskovalno delo zdaj nejevoljno priznava celo Urenco. Vodja Urenco Nemčije Ohnemus je v začetku maja prvič vnaprej potrdil prevoz urana v AKU Gronau z besedami: 'Da, vozi. To itak veš. "Iz: Revolucija ljudstva št. 320)

V zadnji številki THTR-Rundbrief smo objavili članek o Wikipediji in dejavnosti jedrske industrije. S katerimi metodami jedrski lobi vpliva na javne razprave in Wikipedijo, da bi odstranil kritične glasove? Kako poskuša ustvariti mnenj, ki ji ustreza?

Bi radi malo eksperimentirali s tem? Z veseljem: Najprej vzemite dve majhni napaki v zadnji okrožnici THTR kot "sestavine". Avtor tam citiranega članka atw (6/2007) na THTR ima drugačno ime kot Dittrich, ki je vodja projekta istoimenske tovarne in biološki ščit je bil seveda razstavljen leta 2006 v manjšem HTR v Jülich. Zdaj se ugiba tudi o nečimrnosti vpletenih, merimo reakcijski čas, da kvantificiramo intenzivnost opazovanja naše domače strani s strani jedrskih prijateljev: Kako zanesljivo, temeljito in hitro se odzovejo na naše dejavnosti? Koliko dni bi me kontaktirali? - Dnevi!?! - Točno 14 ur po tem, ko je bil bilten objavljen na internetu, smo po elektronski pošti prejeli šaljiv popravek vaše napake.

Procesi, na katerih temelji večinoma polepšana predstavitev zaustavitve THTR na Wikipediji, niso prav nič humorni. Piše: "Poleg omenjenih težav je incident z domnevnim uhajanjem radioaktivnosti 4. maja 1986 ter varnostni in ekonomski vidiki pripeljali do odločitve za razgradnjo THTR-1 1989. septembra 300."

Podrejeni izhod !! - Če bi ta stavek v prvih letih po letu 1986 razširjala informacijska služba, ki bi sama po sebi zahtevala določeno neodvisnost in nevtralnost, bi se v javnosti naredila popolnega norca. Očitno je 20 let pozneje stvari videti drugače. Na samem dnu pod povezavo operaterja je bila tudi povezava do naše domače strani v članku Wikipedije. To je bil to poletje seveda trn v peti neutrudnemu čuvaju. Posledično ga je izbrisal, alternativni vir informacij pa je bil za trenutek cenzuriran. Sledil je dolg petnajstminutni prepir. Pogasiti. Ponovno namestite. Pogasiti. Jedrska industrija ima očitno dovolj ljudi, ki imajo čas za to.

Kar nekaj doktorskih kandidatov in drugih karierno ozaveščenih ljudi se želi dovoliti svojim (bodočim) šefom kot ustrežljivi privrženci v širjenju olepšane jedrske propagande.

Postopek je med drugim organiziran in obravnavan v Kerntechnischen Gesellschaft (KTG). Pod šesto točko dnevnega reda 17. seje strokovne skupine KTG »Uporaba jedrske tehnologije« 21.04.2007. aprila XNUMX v Merseburgu piše precej jasno: »Nadaljnja predavanja na temo: Wikipedia. Odnosi z javnostmi in delo v šolah. "V svojem stališču ti neutrudni borci za lastna visoko plačana delovna mesta pišejo:

»Izstop iz jedrske energije posledično negativno vpliva na našo družbo in kliče glede na stopnjo njene implementacije. Žalost (Brez heca!!, HB). To bo splošno priznano najkasneje čez nekaj desetletij. Da bi pospešili ta proces spoznavanja in s tem čim bolj zmanjšali negativne učinke trenutno razširjene izstopne poti, je bila ustanovljena skupina specialistov z naslednjimi cilji:
    * Sporočanje prednosti jedrske tehnologije
    * Tveganja neuporabe so za rede večje od tveganj uporabe
    * Zmanjšanje neznanja o jedrski tehnologiji
    * Informacije o delovanju in varnosti jedrske energije Naložbe
    * Izboljšanje sprejemanja jedrske energije
    * Zmanjšanje strahu pred jedrsko tehnologijo
   * Javno zagovarjanje potrebe po obratovanju in nadaljnjem razvoju jedrskih elektrarn ..."

Delo te skupine po lastnih navedbah izrecno vključuje »komunikacijo tendencioznim televizijskim ali radijskim oddajam«, »izdelavo in popravljanje kratkih strokovnih informacij« in seveda »zagotavljanje teh informacij na internetu«.

Lobisti jedrske energije brez sramu izkoriščajo strukture odprtega sodelovanja Wikipedije za širjenje svoje jedrske propagande. Axel Meyer iz BUND-a je na www.vorort.bund.net 16. avgusta 8 zapisal: »Oglejte si (da izberete samo en primer) stran Wiki o jedrski elektrarni Leibstadt. Besedila, fotografije in grafike (od poletja 2007) bi lahko prihajali neposredno iz prospekta jedrskih podjetij. Na voljo so povezave do strani upravljavcev jedrskih elektrarn. Povezave do kritičnih spletnih mest, kot so tiste BUND-a, "watchdogs" običajno izbrišejo po četrt ure. V zameno se anti-atomska mesta (mitwelt.org) hitro preselijo na spletna mesta z neželeno pošto wiki.

Na wiki forumih je brisanje povezav do kritičnih strani pogosto opravičeno z obtožbo ideologije. Podatki operaterja so seveda "nevtralni, brez vrednosti" in zato primerni za wikijo. (...) Grafike za delovanje jedrske elektrarne in številne fotografije prihajajo večinoma iz oglaševalskih oddelkov jedrske industrije. Funkcionalne predstavitve prenašajo iluzijo zaprtih ciklov v jedrskih elektrarnah. O izpustu radioaktivnosti preko izpušnih dimnikov in kanalizacije ni niti ene besede.

Perverzno je, če članek o taljenju sredice v Lucensu 'Švicarski eksperimentalni reaktor vsebuje naslednji stavek:' Z današnje perspektive je treba nesrečo v Lucensu opisati kot uspešno neuspeh. Incident je omogočil izboljšanje obvladovanja kritičnih situacij v smislu reaktorske in varnostne tehnologije.

Celovit opis tehnologije vključuje tudi poimenovanje nevarnosti in tveganj, povezanih z njo, ali incidentov, ki so se že zgodili.

Da z javnostjo ne bo tako brezsramno manipulirano kot prej, moramo vsekakor postati bolj budni in aktivni. Dvomljivo je, ali bo problem v prihodnosti mogoče reševati s sistemom označevanja »zanesljivih predstavitev« in tesnejšim sodelovanjem z »izkušenimi avtorji« (ND z dne 25. 9. 2007). Jedrska industrija bo s svojimi pomožnimi in finančnimi sredstvi hitro našla nove vrzeli.

***

Vrh strani

***

***

Vrh strani

***