04. junij 2012

Prodnati reaktor v Jülichu: na sledi poskusov prikrivanja operaterja!

Od Horsta Bluma

15. maja 2012 sta se Rainer Moormann in novinar Jürgen Streich obrnila na Christiana Küppersa, predsednika preiskovalne komisije, ki se ukvarja z zgodovino nesreč in predhodno nepredelano vdorom radioaktivne vode v AVR leta 1978 v Jülichu.

Forschungszentrum Jülich (FZJ) je praviloma zavrnil obema kritikoma reaktorja s prodnatim ležiščem podrobne informacije o tej pogosto prezrti nesreči. Vendar sta oba našla drugačen vir informacij in zdaj dajeta prve navedbe dejstev in vprašanj, ki niso bila dovolj upoštevana. Pišete: »Začeli smo pregledovati na novo dostopne dokumente o tehničnih varnostnih vprašanjih in incidentnih procesih in že lahko rečemo, da so bili preseženi naši najhujši sumi – tudi glede obvladovanja kritičnih tveganj in celo nepooblaščenih manipulacij s sistemom zaščite reaktorja v poteka zgoraj omenjenega dogodka iz leta 1978."

Radioaktivna voda v tleh od leta 1978

Opozorilo - nov simbol sevanjaMoormann in Streich poudarjata, da je bilo 25 - 30 t visoko radioaktivne nesrečne vode v tleh in v podtalnici odkritih šele po 21 letih leta 2000 in da bodo pri prihodnjih obnovitvenih delih potrebne dodatne meritve za realne ocene potencial nevarnosti za zdravje.

Po uradni različici je večina radioaktivnega stroncija ostala na lokaciji in je le v manjši meri zapustila reaktorsko lokacijo. Vendar je po mnenju Moormanna in Straucha nujno preveriti, ali je mogoče v desetletjih izključiti mobilizirajoče vplive, kot so spremembe pH vrednosti.

Moormann in Strauch menita, da je koncentracija tritija zelo problematična:

"Še vedno obstaja možnost, da bi se v bližini okvarjenega talnega spoja pri odvajanju vode iz reaktorja in ob morda nekoliko amaterskem poskusu strjevanja radioaktivne vode s hitro pripeljanim betonom našli večje količine tritija kot HTO. mešalnik Če bi bilo tako, bi AVR privedel do največje znane radioaktivne kontaminacije podzemne vode v Zahodni Evropi: trenutno veljavna omejitev pitne vode je 100 Bq/l za tritij s skupno količino razlitega tritija pribl. Primerjaj 500 milijard bekerelov.
Torej vprašanje: ali je zagotovo gotovo, da je ta tritij šel po verjetno bolj neškodljivi poti v ozračje z izhlapevanjem, namesto da bi šel v podtalnico? Ali pa je bil ta argument morda v ospredju, da ni treba priznati velike radioaktivne kontaminacije podzemne vode in s tem dodatno zmanjšati tržne priložnosti za reaktorje s prodnatimi ležišči? Kot verjetno veste, je takratni strokovnjak upal na projekt južnoafriškega reaktorja s prodnato plastjo PBMR in je bil tam razmeroma močno vključen od približno leta 2000 do njegovega propada leta 2010."

Ali je bila podzemna voda radioaktivno onesnažena?

Po nesreči v vodovodu v spodnjih nadstropjih niso odkrili opaznih količin tritija. Po uradni različici je prišlo do onesnaženja podzemne vode omejeno na zgornji nivo podzemne vode, javna pitna voda pa je bila odvzeta iz nižjih nivojev. Vendar to ne pomeni, da je mogoče dati vse jasno:

»Glede argumenta 3 je treba opozoriti, da

a) Poleg javnega odvzema pitne vode obstajajo tudi druge oblike rabe podzemne vode (namakanje, napajanje živine ipd.), ki bi po možnosti vplivale na zgornje nadstropje. Ali je za obdobje 1978-1982 v spodnjem toku AVR mogoče izključiti takšno uporabo zgornjega nivoja podzemne vode?

b) Po podatkih strokovnjakov Rheinbrauna obstajajo povezave med nivoji podzemne vode na zadevnem območju. Ali je mogoče z zadostno gotovostjo izključiti pronicanje radioaktivnosti v globlje nivoje podzemne vode z odvzemom pitne vode? Ali je bilo zaporedje vzorčenja v vodovodu za merjenje tritija tako blizu, da bi bilo treba v vsakem primeru odkriti začasen »tritijev oblak«?

Končno se nam poraja vprašanje, kako natančno so bile zabeležene emisije tritija preko izpušnega zraka. Kot morda veste, od leta 1966 do avgusta 1973 ni bilo opaziti, da tritijevi filtri na AVR ne delujejo in da je ves tritij izpuščen v okolje nefiltriran.

Glede na to, da so pogosti primeri otroške levkemije (1980–90), ki so se pojavili na območju Jülicha, vsaj časovno lahko povezani z nesrečo z vdorom vode AVR, menimo, da je temeljita obdelava teh vprašanj popolnoma potrebno. Predvsem je treba postaviti pod vprašaj tisto, kar menimo, da je prezgodnje odvračanje FZJ, AVR in nekaterih uradnih organov v tej zadevi, saj je prebivalstvo upravičeno do popolne dokumentacije o procesih sproščanja in možnih zdravstvenih posledicah, vključno z vsemi negotovostmi.«

Ali so bile dovoljene visoke temperature reaktorja?

Za zaključek Moormann in Steich poudarjata, da je bilo decembra 1987 eksperimentalno ugotovljeno, da je imel majhen THTR v Jülichu veliko višje temperature, kot se je prej domnevalo na določenih točkah. Postavlja se vprašanje, ali so bile visoke temperature med obratovanjem od 1974 do 1987 izven 13. dodatnega obvestila k odobritvi AVR. Povedano drugače, ali je reaktor sploh deloval v okviru odobrenih zakonskih zahtev?

Neželeni rezultati ne bodo objavljeni!

Incidenti, visoke temperature in vdor vode v AVR so bili izračunani s pomočjo računalniškega programa WAPRO v raziskovalnem centru Jülich. Vendar le na podlagi ocenjenih najnižjih temperatur, ki so veliko prenizke.

"Izračuni z višjimi vršnimi temperaturami so znani le za razmere v reaktorju od leta 1988 dalje, torej za manj problematične primere s splošno nižjo temperaturo reaktorja. Kolikor nam je znano, rezultati WAPRO veljajo tudi za problematične razmere 1974-87 (temperatura plina). 950 °C plus realna najvišja temperatura grafita nad 1300 °C) je bila ustvarjena, vendar ni nikoli objavljena zaradi nezaželenih rezultatov (projektna nesreča ni nadzorovana, reaktor zato nevaren). Zato priporočamo, da takšne rezultate WAPRO zahtevate od AVR ."

Sprašuje se, kako se je FZJ desetletja spopadal z neprijetnimi rezultati testov in z varnostjo ljudi. Tu se vidi vrh ledene gore. Kaj bo še iz tega?

Maja 2012 je mesečni poslovni časnik “brand eins” objavil daljši članek o Rainerju Moormannu z naslovom “Ali je resnica lahko greh?”. Preberete jo lahko tukaj: http://www.westcastor.de/br1.pdf

*

Poleg: Časopisni članek 2012

***


Vrh straniPuščica navzgor - na vrh strani

***

Pritožba za donacije

- THTR-Rundbrief izdaja 'BI Environmental Protection Hamm' in se financira z donacijami.

- THTR-Rundbrief je medtem postal zelo opazen informacijski medij. Vendar pa so stalni stroški zaradi širitve spletne strani in tiskanja dodatnih informacijskih listov.

- THTR-Rundbrief podrobno raziskuje in poroča. Da bi nam to uspelo, smo odvisni od donacij. Veseli smo vsake donacije!

Donacije račun:

BI varstvo okolja Hamm
Namen: THTR krožna
IBAN: DE31 4105 0095 0000 0394 79
BIC: WELADED1HAM

***


Vrh straniPuščica navzgor - na vrh strani

***