Glasilo THTR št. 114, junij 2007

Medtem ko v Nemčiji vsi na svetu še vedno razpravljajo o domnevno rešenem postopnem opuščanju jedrske energije v svoji državi, se je jedrska industrija že zdavnaj globalizirala. Tudi pod rdeče-zeleno je ostala nemotena in je lahko razširila svoj tržni položaj. Na svetovnem trgu z okoli 430 jedrskimi elektrarnami nekaj igralcev vleče niti, med njimi nemška jedrska podjetja in tehnologija.
Po Černobilu je postalo običajno, da se posledice atomske energije čutijo po vsem svetu. Radioaktivni oblak se je leta 1986 premaknil po svetu. Toda to spoznanje ni vedno našlo potrebnega izraza v resničnem delovanju protijedrskega gibanja. Čezmejnega sodelovanja (da ne omenjamo globalne mreže protijedrskega odpora) ni enostavno vzpostaviti in pogosto ne uspe zaradi jezikovnih težav in težav z oddaljenostjo. Vendar pogled na dejavnosti jedrske industrije razkriva potrebo po mednarodnem protijedrskem sodelovanju.

Prizadevanja za globalizacijo nemške in zahodnoevropske jedrske industrije bodo predstavljena na štirih primerih: Urenco, E.ON, Siemens in HTR-Technologie so primeri prizadevanj jedrskega lobija po svetovnih naročilih.

Primer 1 - Urenco

Urenco je multinacionalna družba, od katerih je vsaka tretjina v lasti britanske in nizozemske vlade ter ena šestina E.ON in RWE. Kar včasih izgleda kot tipično srednje veliko vestfalsko podjetje v Gronauu, je pravzaprav agresivno državno-zasebno jedrsko podjetje, ki drastično širi svoj delež na svetovnem trgu za obogatitev urana. Samo od leta 2005 do 2006 se je delež po lastnih informacijah družbe povečal z 19 % na 23 %. S širitvijo obratov za obogatitev urana (UAA) v Gronauu in Almelu (NL) ter z izgradnjo UAA v Pierrelatte / Francija in Nova Mehika bi lahko Urenco oskrboval dobrih 40 % svetovnega trga z obogatenim uranom v nekaj let.

S sodelovanjem s francosko državno družbo AREVA in vstopom na ameriški trg je Urenco pridobil strateško pomembne partnerje na območju G-8.
Rusija skrbi tudi za odstranjevanje lastnih odpadkov iz urana, medtem ko ohranja odlične odnose z nastajajočimi jedrskimi silami, kot so Kitajska, Južna Afrika, Južna Koreja in Brazilija.

Da bo jasno: obogatitev urana je smiselna le, če a) verjamete v prihodnost jedrske energije in/ali b) imate vojaške ambicije. Tehnologija centrifuge Urenco je odgovorna za izdelavo pakistanske atomske bombe, ki je zdaj dosegla tudi Iran. Z drugimi besedami: če želite postopno opustiti jedrsko energijo, morate najprej zapreti obrate za obogatitev urana.

Toda rdeče-zelena UAA Gronau niti ni opredelila kot jedrsko elektrarno v "Ausstiegsgesetzu" in ji je namesto tega izdala neomejen bianco ček za nadaljnje delovanje in obsežno širitev. Jedrska opustitev je videti drugače.

Primer 2 - E.ON

E.ON je največje nemško jedrsko podjetje, ki je vključeno v številne jedrske elektrarne (glej www.sofa-ms.de). E.ON-ova jedrska zaveza v tujini je manj znana. Podjetje je z. B. vpleten v vse švedske jedrske elektrarne, vključno z zloglasno jedrsko elektrarno Forsmark, v kateri je leta 2006 prišlo do skoraj super zloma. E.ON Energie deluje samo v 18 evropskih državah.

Znani jedrski fanatiki sedijo v upravnem odboru E.ON-a. Walter Hohlefelder je bil vodja oddelka za "varnost reaktorjev in ravnanje z jedrskimi odpadki" od 1986 do 94 pod Kohlovo vlado. Takrat je bistveno preprečil risanje resnih posledic Černobila v Nemčiji.

Danes podpira projekte novih jedrskih elektrarn na svojem področju odgovornosti. E.ON želi graditi nove jedrske elektrarne v Romuniji (Cernavoda) in na Slovaškem (Bohunice). Velika Britanija je tudi ciljno usmerjena kot donosen jedrski trg.

Hohlefelder je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Urenco (glej zgoraj) in je zato zastopan tudi pri bogatenju. Poleg tega je šef Urenca Engelbrecht star človek E.ON-a in član uprave Bergmann je tudi ruski častni konzul v Düsseldorfu. To seveda močno olajša pogajanja o poslih z rusko vlado o odpadkih urana. E.ON se je v zadnjih letih razvil v enega najbolj agresivnih evropskih jedrskih lobistov.

Primer 3 - Siemens

 

Siemens je bil v 1980. in 90. letih XNUMX. stoletja znan kot ključni akter v jedrskem lobiju. Veliko pozornosti so pritegnile demonstracije pred sedežem reaktorskega oddelka KWU oziroma bojkot Siemensa. Siemens je bil vedno aktiven po vsem svetu.

Dokaz za to je sodelovanje v politično zelo kontroverznih jedrskih elektrarnah Atucha 1 (Argentina), Angra 2 (Brazilija) in Mochovce (Slovaška). V zadnjih nekaj letih so jedrske dejavnosti podjetja postale tišje. Vendar to ni zato, ker je Siemens zdaj prešel na "zeleno".

Samo drugače si se postavil. Zaradi slabe urejenosti v Evropi je Siemens združil reaktorski oddelek s francoskim Framatomeom. Skupno podjetje, v katerem ima Siemens 34-odstotni delež, je bilo leta 2006 preimenovano v hčerinsko podjetje AREVA v AREVA NP. Siemens še naprej išče naročila po vsem svetu pod tem logotipom, nadaljuje pa tudi s proizvodnjo gorivnih elementov v Lingenu. Poleg neposrednega dostopa do francoskega trga reaktorje »posodabljajo« na Švedskem, na Kitajskem razpisujejo nove gradbene projekte, v Turčiji pa jim ni uspelo. Mimogrede: v Franciji je bil jedrski program vedno civilni in vojaški. Tukaj je sodelovanje z AREVA odprlo nova vrata za Siemens.

AREVA NP trenutno poskuša implementirati "nov" tip reaktorja EPR na evropski trg. Gradnja se je začela na Finskem, vendar je bila zaradi resnih gradbenih napak preložena; v Flamanvillu v Normandiji naj bi se začela leta 2007. Prejšnja obljuba o "samo po sebi varni" jedrski elektrarni je že dolgo opuščena.

Pripravljalna dela na tako imenovanih reaktorjih 4. generacije, za katere je AREVA razvila reaktor ANTARES, so ostala v javnosti večinoma neopažena.

Tukaj je Siemens preko AREVA vključen tudi v "International Generation IV Forum", v katerem sodelujejo še Južna Afrika, Brazilija, Kanada, Južna Koreja, ZDA, Francija, Japonska, Velika Britanija in EU. Navsezadnje Siemens ponuja staro vino v novih steklenicah – in neomejeno nadaljuje svojo globalno jedrsko strategijo (tukaj izpuščamo prodajo THTR).

Kaj storiti?

 

Nemške jedrske korporacije se še naprej ukvarjajo s svojimi jedrskimi nočnimi morami po vsem svetu – o pripravljenosti za odhod ni niti sledu. Proti temu je potreben odpor. Ko se v Heiligendammu zberejo aktivisti z vsega sveta, da bi protestirali proti politikam držav G8, ne gre spregledati niti vprašanja jedrske politike. Učinkovito ukrepanje proti globalizirani jedrski industriji je mogoče doseči le z mednarodnim povezovanjem pobud v mreže.

Ni lahko, je pa mogoče. To dokazuje nekaj aktualnih primerov: Okoljski organizaciji urgewald je v letih 2006/7 skupaj z .ausgestrante s pritiskom javnosti uspelo odvrniti nemške banke od financiranja bolgarskega jedrskega projekta Belene. V dolgoletnem podrobnem delu je BI Environmental Protection Hamm uspelo razkriti globalne načrte HTR, podobno pa je lahko storil tudi WISE Uranium Project pri uranu.

Od leta 2006 tesno sodelujejo Münsterland, nizozemske in ruske protijedrske pobude za zaustavitev transporta odpadkov urana iz Gronaua/Almela v Rusijo. Prvič je bil vzpostavljen skupni akcijski okvir na več tisoč kilometrih med Gronauom in Irkutskom, ki se po prometni poti dotika tudi Nizozemske, Danske, Švedske, Finske in Estonije.

Na podlagi uspešnega francosko-nemškega sodelovanja proti transportom CASTOR iz nemških jedrskih elektrarn v La Hague in transportom CASTOR od tam v Gorleben se vzpostavlja čezmejno sodelovanje proti transportom urana iz Pierrelatte na jugu Francije v Gronau do oskrbe UAA Gronau z naravnim uranom. Velika demonstracija proti EPR v Cherbourgu leta 2005 je prejela evropsko podporo.

Toda za zaustavitev jedrske industrije je treba narediti več. Kako je mogoče učinkovito preprečiti jedrske projekte na Kitajskem, v Indiji ali Južni Koreji? Kako bi lahko EU prepričali, da odpove pogodbo Euratom, ki določa spodbujanje jedrske energije? Kako je mogoče ustaviti UAA Gronau in preprečiti podaljšanje življenjske dobe nemških jedrskih elektrarn? Kako je mogoče razbiti monopolne atomske korporacije? O teh vprašanjih bi bilo treba razpravljati na protivrhu srečanju G8.

Prva ciljna točka bi lahko npr. B. biti evropski protijedrski kongres. Druga destinacija bi lahko bil mednarodni dan transporta urana iz Pierrelatta preko Gronaua/Almela v Sankt Peterburg in Sibirijo. Začetni premisleki že obstajajo. Ker je ena stvar jasna: jedrska industrija ne bo prostovoljno izginila z obličja zemlje.

To je mogoče doseči le z velikim pritiskom od spodaj. Z malo kreativnosti obstaja veliko načinov za posredovanje, da jedrska industrija postane njena radioaktivna juha preveč slana.

Matthew Eickhoff

Ta članek se je prvotno pojavil v reviji Grassroots Revolution maja 2007.

 

Linija jedrskih podgan, 3. del Vrh strani

Del 1 Ta tridelna serija je že po nekaj dneh postala najbolj bran članek na naši spletni strani. the Del 2 je bil ponatisnjen v majski številki »anti atom aktuell« (aaa). Revija “Graswurzelrevolution” je v svoji številki 319 prinesla povzetek pod naslovom “Po sledeh atomskih fašistov”. In tako čez sto let, če naše domače strani morda ne bo več, osebna povezava številnih znanstvenikov s fašističnimi v arhivu Režim je mogoče posebej raziskati, tukaj je črno-beli seznam:

 

Fašisti v jedrski raziskovalni ustanovi Jülich (KfJ) po letu 1945

 

August William Quick: Član znanstveno-svetovalnega odbora (pred 1945: vodja Inštituta za aerodinamit na Nemškem raziskovalnem inštitutu za letalstvo in zračno mehaniko, vodja konstrukcije v skupini za zračno oborožitev Junkers)

Gunther Otto Schenk: Član znanstveno-svetovalnega odbora (pred 1945: od 1. maja 5 NSDAP)

Wilhelm Groth: od 1961 - 69 član znanstvenega sveta, od 1971 častni član (pred 1945: zaposlen s "posebnimi nalogami" v IG Farben, 1937 NSDAP, član SA, kader in tiskovni uradnik NS-Sudetenbund)

Konrad Beyerle: razvil sistem ultracentrifug za Južno Afriko pri KfJ (pred 1945: zaposlen pri razvoju centrifugalnih sistemov za proizvodnjo atomskih bomb)

Hans Grosse: Član znanstvenega sveta in vodja tamkajšnjega inštituta za reaktorske komponente (pred 1945: član Freikorpsa na Kapp-Putsch, član SA, glavni inženir Junkers-Werke)

Alfred Boettcher: Član upravnega odbora KfJ (pred 1945: direktor DEGUSSA, obtožen razvoja tajnega orožja, SS-Hauptsturmführer v Leidnu / Nizozemska, tam obsojen na zapor zaradi vojnih zločinov). - (Več informacij v delih 1 + 2 in v okrožnicah THTR št. 95 in 110; HB)

Franz Bollenrath: sodeloval pri ustanovitvi KfJ (pred 1945: vodja Inštituta za raziskave materialov Nemškega letalskega raziskovalnega inštituta)

Rolf Dannel: Član znanstvenega sveta (pred 1945: do 1933 član Mladonemškega reda, od 1. maja 5 NSDAP, vodja odreda v SA-Marinestandarte 1937 v Königsbergu)

Robert Haul: Član upravnega odbora, namest Predsednik znanstvenega svetovalnega odbora, zaposlen v Nacionalnem laboratoriju za kemijske raziskave v Pretoriji / Južna Afrika od 1949-56 (pred 1945: od 1. marca 3 NSDAP, vodja oddelka na Inštitutu Kaiser Wilhelm, od 33 predavatelj v Pragi)

Zlasti v zvezi z južnoafriškim jedrskim programom in načrtovanim modularnim reaktorjem s pebble Bed Modular Reactor (PBMR) je treba omeniti ne le zgoraj omenjena Konrada Beyerlea in Roberta Haula, ampak tudi "Society for Nuclear Research":

 

Karl Kaissling: vodil pogajanja z Južno Afriko v imenu nemške komisije za atomsko energijo (pred 1945: NSDAP in SA-Obersturmführer, str. 15)

 

Vir: "Sežem po bombi. Nemško-argentinski jedrski posel". Urednik: Raziskovalno-dokumentacijski center Čile - Latinska Amerika (FDCL), 1981, strani 14 in 15.

 

Preberite tudi Del 1 und Del 2

 

Prevoz urana postaja večna težava Vrh strani

 

Kdo bi si to mislil! Prevozi uranovega heksafluorida iz Francije v Gronau prek Hamma so deležni neslutene pozornosti. Po že tako neverjetnem medijskem poročanju smo izvedli naš zadnji državni udar: 12. junija popoldne smo s približno 1 ljudmi izvedli budnico pred velikim železniškim podhodom na Lohauserholzstrasse.

Zaradi več luči na gradbiščih so bili dolgi zastoji in vozniki so imeli dovolj časa, da so si ogledali naše nove transparente in prejeli posebno zloženko za stanovalce. Skupno je bilo razdeljenih 900 informativnih listov in odziv je bil zelo visok. Nekateri stanovalci so pričakovali naše gradivo zaradi prejšnjega članka v "Wochenblattu" (z 2 fotografijama in informacijskimi okencami ...). WA je poročal dvakrat, Lippewelle večkrat in prinesel intervjuje. 90-minutna budnica jasno kaže, da lahko z le nekaj ljudmi dosežemo precejšen uspeh.

Naslednji korak pri javni objavi je seja sveta 19. junija. Čakamo na dolgo pričakovane odgovore na naša vprašanja, ki jih je na našo pobudo poslala poslanska skupina Zeleni. 21. junija bo z glavne železniške postaje v Lünenu ob 18. uri demonstracija s kontrolo poti po železniških tirih. Korak za korakom bomo postajali vse bolj pomembna tema tovarne za obogatitev urana v Gronauu (in s tem 32 jedrskih elektrarn, ki jih »krmi«). Jedrska industrija nima več mirne minute!

 

Policija v Recklinghausnu znova grozi nasprotnikom EON-a Vrh strani

S prijatelji iz MEGA-Waltropa že dolgo intenzivno sodelujemo na področju transporta urana. Izvedli smo številne skupne akcije v Hammu in v regiji Münsterland. Represija policije proti MEGA, ki se je zdaj zgodila, lahko nekega dne vpliva na vse nas. Dokumentiramo naše sporočilo za javnost:

Okrožna policija Recklinghausen je včeraj, v torek, močno okrepila svojo kampanjo kriminalizacije in ustrahovanja proti kritikom Waltrop EON. Tiskovni predstavnik policijskega štaba v Recklinghausnu je v telefonskem klicu zagrozil okoljevarstveniku Waltropa z morebitno represijo na vrhu G8. Policist se je skliceval na spletni članek skupine Waltrop MEGA (Ljudje proti jedrskim elektrarnam), ki je pozvala k "Globalnemu pohodniškemu dnevu" na obali Baltskega morja za vrh G8 in z jasno prepoznavnim satiričnim namenom " pot do vrha" Priporočljivo je tudi, da s seboj prinesete plezalno opremo, kramp in padala. Natančneje, policist je obravnaval morebitne »težave« s policijskim nadzorom in prepovedjo prebivanja. Intenzivno se je pozanimal tudi o podrobnostih potovanja nasprotnikov Waltrop G8 v Heiligendamm.

»Če ta klic ni bil slaba šala, so se naši strahovi žal potrdili, da so sedanji poskusi kriminalizacije proti nasprotnikom Waltrop EON povezani tudi s protesti G8. Poziv je bil zgolj za ustrahovanje. To množično vedenje policije odločno zavračamo in od policije zahtevamo opravičilo, «je dejal Marco Pankalla, tiskovni predstavnik MEGA Waltrop.

Ozadje: Pred tednom dni je okrožna policija Recklinghausen poklicala dva okoljevarstvenika iz Waltropa na spontani shod proti načrtovani elektrarni na premog EON v Dattelnu za identifikacijo. Policija je novinarjem zanikala kakršno koli povezavo s protesti G8. Okoljevarstvenik, ki je bil zdaj poklican, je napovedal solidarnostni shod za oba prizadeta v Waltropu 16. junija.

Po dosedanjih javnih izjavah policije Recklinghausen ni jasno, zakaj je bila zoper okoljevarstvenika iz Waltropa sprožena preiskava zaradi prisile. »Dogajanje v okrožju Recklinghausen je zaskrbljujoče. Tudi preiskave demonstracije EON so popolnoma neutemeljene, a poskusi vnaprejšnjega takšnega ustrahovanja nasprotnikov G8 so, kolikor vemo, edinstveni v Severnem Porenju-Vestfaliji. Nujno je treba pojasniti, «pravi Matthias Eickhoff iz Münsterland Action Alliance against Nuclear Plants. »Na policijskem sedežu v ​​Recklinghausnu verjetno nekomu ni všeč dejstvo, da v Waltropu že leta potekajo zavzete in vztrajne demonstracije proti načrtom elektrarn EON, proti jedrskemu transportu in tudi proti vrhu G8. Zdaj so tudi tisti, ki se prijavijo na demonstracije, tarča policije, «doda Pankalla.

Številne okoljske in protijedrske pobude iz območja Münsterland in Ruhr ter Zvezno združenje državljanskih pobud za varstvo okolja (BBU) izkazujejo solidarnost s prizadetimi okoljevarstveniki iz Waltropa in pozivajo k sodelovanju na solidarnostnem shodu v Waltropu 16. junija. . "Policijo Recklinghausna pozivamo, naj ustavi preiskavo in se vzdrži poskusov ustrahovanja. Policija želi samo odvrniti pozornost od ogromnih okoljskih grehov EON-a, «pravi Horst Blume iz BI Environmental Protection Hamm.

info: www.mega-waltrop.de

***

Vrh strani

***

Pritožba za donacije - THTR-Rundbrief je izdal 'BI Umwelt Hamm e. V. ' izdano in financirano z donacijami. - THTR-Rundbrief je medtem postal zelo opazen informacijski medij. Vendar pa so stalni stroški zaradi širitve spletne strani in tiskanja dodatnih informacijskih listov. - THTR-Rundbrief podrobno raziskuje in poroča. Da bi nam to uspelo, smo odvisni od donacij. Veseli smo vsake donacije! Donacije račun: BI varstvo okolja Hamm Namen: THTR krožna IBAN: DE31 4105 0095 0000 0394 79 BIC: WELADED1HAM

***

Vrh strani

***