Glasila THTR iz leta 2005

***

***

Glasilo THTR št. 99, maj 2005

Deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji 22. maja:

Postavi X na pravo mesto!

Nekaj ​​dni pred tremi načrtovanimi transporti Castorja iz Dresdna v Ahaus bo osrednja otvoritvena demonstracija potekala v Ahausu 22. maja ob 14. uri.

Za obdobje med 27. majem in 14. junijem je bilo že registriranih šestnajst protestnih demonstracij. V tednu po državnih volitvah se bo v bližini BEZ Ahaus začela gradnja odporniškega tabora za več sto ljudi. Seveda se sistema ne morete "izključiti" z glasovanjem na državnih volitvah, lahko pa to dosežete s svojimi dejanji! Več aktualnih informacij najdete na: www.bi-ahaus.de

Prej smo predvidevali, da letni stroški za tako imenovano vzdrževalno operacijo znašajo več kot 3,034 milijona evrov, v skladu s starimi proračunskimi načrti Severnega Porenja-Vestfalije. Te številke je treba znatno popraviti navzgor, kot kaže odgovor ministrstva za finance Severnega Porenja-Vestfalije z dne 2. aprila 2005 na naša vprašanja z dne 3. januarja 2005 glede financiranja vzdrževalne operacije THTR Hamm:

„V proračunu za leto 2004/2005 je v poglavju 20 020 naslov 697 00 za ta namen dodeljenih 3.067.800,00 EUR.“

V skladu z okvirnim sporazumom si stroške vzdrževanja varnega zadrževalnega objekta enakomerno delita zvezna vlada in dežela Severno Porenje-Vestfalija. To znaša približno [znesek] letno. 5,1 milijona evrov, od tega je bilo treba leta 2003 porabiti približno 1,0 milijon EUR za stroške skladiščenja v začasnem skladišču izrabljenih gorivnih elementov Ahaus in v skladišču odpadkov Gorleben.

Stroške predplačil za končno skladišče si enakomerno delijo zvezna vlada, dežela Severno Porenje-Vestfalija in delničarji HKG. Za leto 2003 so ta predplačila znašala približno ... 0,5 milijona evrov fiksno.

Financiranje za obdobje od odločitve o razgradnji septembra 1989 do konca leta 2004 znaša skupaj 391,8 milijona evrov, ki so razdeljeni med zvezno vlado s 112,1 milijona EUR, deželo Severno Porenje-Vestfalija s 131,0 milijona EUR in delničarje HKG s 148,7 milijona EUR.

Zvezna vlada, dežela Severno Porenje-Vestfalija in delničarji se bodo o financiranju faze po letu 2009 dogovorili pravočasno (podčrtano v izvirniku).

Zvezna vlada in dežela Severno Porenje-Vestfalija imata močan interes zagotoviti, da delničarji HKG in elektroenergetska industrija nosijo čim večji delež prihodnjih stroškov, ki jih bo imela razgradnja THTR.

Odlagališče jedrskih odpadkov Morsleben v Saški-Anhaltu vsebuje 348 zabojnikov (200-litrskih sodov) jedrskih odpadkov iz reaktorja THTR Hamm. Tja so jih prepeljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Podzemna solna kupola, na globini približno 350 metrov, ne vsebuje le radioaktivnih odpadkov NDR, temveč od leta 1990 tudi jedrske odpadke iz zahodnonemških jedrskih raziskovalnih centrov in jedrske elektrarne Würgassen. Leta 1998 je bil uveden moratorij na skladiščenje.

Časopisna poročila že iz leta 2000 so nakazovala, da je več podzemnih sob grozi propad Bojijo se, da se bo s stropa odlomilo več tisoč ton kamnin. Nastale so velike razpoke. Okoljevarstveniki se bojijo radioaktivnega prahu in onesnaženja podtalnice, če bi se solna kupola stresla in premaknila. Od takrat so morali upravljavci zelo hitro delati, da so 20 rovov s skoraj 700.000 kubičnimi metri votline zapolnili s solnim peskom, da bi ublažili strah vzbujajoč vpliv velikih kamnin.

Stroške razgradnje elektrarne je Zvezni urad za zaščito pred sevanjem (BfS) leta 2000 ocenil na štiri milijarde DM ocenjeno (FAZ, 10. november 2000). Danes, leta 2005, so zasedena le tri od 20 "rudniških mest", čeprav je bilo zaposlenih 50 dodatnih delavcev. Zvezno ministrstvo za okolje si je ponovno zastavilo cilj za leto 2005. 56 milijona evrov Zmanjšati bodo morali denarnico za "preprečevanje nevarnosti v rudarstvu". Zvezni urad za zaščito pred sevanjem (BfS) meni, da je dokončno zaprtje mogoče od leta 2009 naprej. Kako drago bo to na koncu in ali se bo do takrat lahko izognilo tveganju zrušitve, še ni jasno.

Tisti v Hammu, ki so po zaprtju THTR leta 1989 mislili, da lahko za vedno odpravijo vprašanje jedrske energije in njenih posledic, bodo verjetno doživeli številna neprijetna presenečenja!

(Po podatkih Neues Deutschland in Junge Welt z dne 30. marca 2005. Podrobnejše informacije o jedrskih odpadkih THTR v Morslebnu najdete v številkah glasila THTR 53, 55, 67, 68, 70 in 73). Informacije o Morslebnu so na voljo pri Greenkids Magdeburg: www.greenkids.de

Po poročilih z dne 10. marca 2005, že tretjič po letih 1999 in 2004, o poškodbe zaradi korozije Po poročanju medijev o 305 zabojnikih THTR Castor, shranjenih v začasnem skladišču izrabljenih gorivnih elementov v Ahausu, smo se 18. marca 2005 ponovno obrnili na pristojno ministrstvo za promet, energijo in regionalno načrtovanje v Severnem Porenju-Vestfaliji, da bi se posebej pozanimali o vzrokih težav in njihovi rešitvi. Besedilo naše poizvedbe najdete na naši spletni strani.

Najbolj nekritične pohvale liniji visokotemperaturnih reaktorjev v zadnjih 10 letih nismo našli v Springerjevem tisku ali v industrijskih publikacijah, temveč 19. marca 2005 v "Frankfurter Rundschau".

Ta časopis je nekoč s številnimi kritičnimi članki podprl naš boj za zaprtje THTR. Odkar je bil nekoč kritičen časopis prisiljen sprejeti jamstvo za posojilo dežele Hessen, da bi se rešil pred propadom, je vse bolj spreminjal svoje stališče. Verjetno zato, da bi se izognil prevelikemu nezadovoljstvu z glavnim porokom Hesseja – skrajno desničarskim ministrskim predsednikom Kochom. Okorno ponavljanje obrabljenih fraz jedrskega lobija s strani tako imenovanega novinarja tukaj ne bo v celoti dokumentirano. Preberete ga lahko na naši spletni strani. Zanimivo pa je, kako odkrito in brez sramu jedrski lobi trobi o izvozu znanja pod rdeče-zeleno koalicijsko vlado.

"Nemce smo kopirali do zadnje podrobnosti," Južnoafriški jedrski inženir Johan Schlabber z mešanico hvaležnosti in zlohotnosti priznava: »Dali so nam informacije, vredne milijarde mark.« Časopis FR je v odgovor na ta članek objavil kritično pismo uredniku, kar je pomenljivo. ne Bilo bi ji zelo nerodno. Tukaj je odlomek:

„Trdili ste, da je bila serija okvar v THTR Hamm izključno posledica 'konstrukcijskih napak – ki niso imele absolutno nobene zveze s tehnologijo'. Že desetletja v neštetih poročilih v vašem časopisu dokazujete, da drži ravno nasprotno.“

30. novembra 1988 ste zapisali: »Edini visokotemperaturni reaktor (HTR) na svetu je bilo treba konec oktobra zaustaviti zaradi tehničnih napak.« 18. oktobra 1988: »Poleg številnih tehničnih in fizičnih napak so strokovnjaki kritizirali tudi pomanjkljivosti v požarni varnosti in pripravljenosti na potrese.« 11. maja 1989: »V preteklosti so se gorivne krogle večkrat zlomile in v reaktor sprostile radioaktivni prah.« 2. novembra 1993: »Reaktor 'brez nesreč' ne pomeni 'brez nesreč'.« - Zaključek: Frankfurter Rundschau bi morali tudi v prihodnje brati in analizirati. Vendar le v mestni knjižnici.

V številkah 92 in 98 smo posebej omenili 24 raziskovalnih projektov HTR, nekatere od njih zelo obsežne, ki jih je raziskovalni center Jülich izvajal od leta 1998 pod rdeče-zelenimi koalicijskimi vladami v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in na zvezni ravni. Na dan prihajajo nova dejstva, vključno s patentno prijavo HTR.

1999:

Stöcker, Hurtado, Struth: "Izpostavljenost komponent v hipotetičnih nesrečah z zelo visokim tlakom v reaktorju HTR modula", Nuclear Engineering and Design 190

Struth: "DIRECT, računalniški program za nestacionarno, dvodimenzionalno simulacijo termohidravličnih prehodnih pojavov"

Fröhling: »Poteki in omejitve škode zaradi nesreč z vdorom zraka v module HTR«, Pariz

Struth: "Program DES. Izračun tlačne razbremenitve reaktorske posode ali primarnega kroga PBMR z uporabo modela z enim volumnom", FZJ, AK-ISR-1-1999

2000:

Frohling: »Prednapete lite tlačne posode kot tlačne posode, odporne proti pokanju, za inovativne aplikacije v jedrski tehnologiji« Publikacije FZJ, serija Energy Technology št. 14

Kugeler, K. Kugeler, M., Fröhling: »Naprava za samodejno omejevanje dovoda zraka v primeru okvar primarnega tokokroga v sistemih HTR«. Nemška patentna prijava P 19909853.0-33

V naši priljubljeni seriji »Koga bo Raziskovalni center Jülich (FZJ) naslednjič prepričal, da investira v visokotemperaturni reaktor?« se danes osredotočamo na Turčijo. Spletna stran FZJ (Forschungszentrum Jülich) ne omenja izrecno svojega odnosa s to državo; namesto tega je skrit pod naslovom »Sodelovanje v fiziki in dinamiki elektrarn za varnost reaktorjev« z dne 28. novembra 2002.

Na spletni strani IAEA (Dunaj) je naslednji vnos, ki je za laika popolnoma nerazumljiv: »Sodelovanje v okviru različnih programov hlajenja reaktorjev (CRP). Za to kratico se skriva oznaka »Zmogljivost hlajenega reaktorja«. Gre za raziskovalni projekt Mednarodne agencije za atomsko energijo, v okviru katerega potekajo priprave na namestitev visokotemperaturnih plinsko hlajenih reaktorjev (HTGR). V tem projektu sodelujejo predstavniki Kitajske, Francije, Nemčije, Indonezije, Japonske, Nizozemske, Rusije, Južne Afrike, Združenega kraljestva in ZDA. Na četrtem koordinacijskem srečanju CRP na Dunaju je profesor Kadiroglu iz Ankare poročal o naslednjih podrobnostih o Turčiji, ki se zdaj pridružuje projektu:

"Purčina je naredila 1987 Predlog za izgradnjo 20 MW plinske elektrarne na elektrarno HTR (zdaj BBC) na zemljišču univerze Hacettepe v Ankari je pritegnil pozornost. Izvedena je bila študija izvedljivosti. 1989 Projekt je bil zaključen in začelo se je iskanje finančne podpore. Za neuspeh projekta leta 1990 so bile krive specifične politične in finančne težave. Kljub temu se je jedrski oddelek Univerze Hacettepe od takrat naprej zanima predvsem za HTGR. (...)

Za večje jedrske elektrarne je zelo težko pridobiti velika posojila. Zato so v zadnjih letih postale pomembnejše manjše jedrske elektrarne. Z nizkimi kapitalskimi stroški, kratkimi časi gradnje in nizkimi bruto emisijami pri visokih temperaturah (HTGR) so privlačna možnost za zasebne dobavitelje energije. Ponujajo odlične varnostne lastnosti, sprejemanje javnosti pa ni velik problem.

Na podlagi teh idej je Turčija v letu 2000 zaprosil za članstvo v CRP in je bil 2001 kot opazovalec. Od takrat so reaktorje HTR-10, HTTR in ASTRA podrobneje preučevali na Univerzi Hacettepe. Druge univerze in raziskovalne organizacije so izrazile zanimanje za tehnologijo HTGR.

Razvpita revija »Sieg Tech« je v številki 10/1989 dejansko poročala o sporazumu med novo ustanovljenim podjetjem HTR GmbH (Siemens in ABB) in univerzo v Ankari »za skupno načrtovanje, gradnjo in obratovanje plinsko hlajenega grelnega reaktorja s toplotno močjo 20 MH. Namenjen je oskrbi univerze s toploto in toplo vodo ter služi tudi kot učni reaktor.« In v številki 18/1989 je isti časopis poročal: »Naslednji korak je zdaj odobritev koncepta in lokacije.« – Kar pa zaenkrat ni bilo uspešno.

Z udeležbo na konferencah CRP si je Turčija v zadnjih letih ponovno pridobila neposreden dostop do razprav mednarodnega jedrskega lobija. Na turški strani IAEA pet obsežnih poročil skupno devetih turških znanstvenikov obravnava tako specifične teme, kot je "Možna uporaba HTGR v Turčiji". Omeniti velja tudi dve poročili o specifičnih težavah z načrtovanim PBMR v Južni Afriki.

Razširili so se tudi odnosi z mednarodno pomembno tehnološko mrežo HTR. Na prvem tematskem srečanju HTR v Pettnu na Nizozemskem leta [leto] 2002 (glej glasilo THTR št. 88) Kadiroglu je imel predavanje "Izgorevanje, odvisna nevtronska analiza jedra za PBMR – V redu"!" - Deset drugih nemško govorečih, večina iz FZJ, je to z veseljem slišalo. In s tem prijetnim srečanjem smo že prišli do specifično nemške zadeve:

V delovni skupini "Varnost in odobritev" daje neki R. Sartori iz nemškega TÜV iz zvezne države Porenje-Vestfalija nasvete za prihodnost navdušenim strokovnjakom za HTR. Njegova predstavitev je imela naslov: »Izkušnje iz ocene varnosti termoelektrarne Hamm-Uentrop za nadaljnji razvoj in ocene termoelektrarne HTR«. – Zdaj ne more iti nič narobe!

Am 29.01.2005 Časopis »Neues Deutschland« je poročal: »Turčija namerava letos narediti prvi konkreten korak k vstopu v jedrski sektor. Potencialne lokacije za tri načrtovane elektrarne bodo raziskane v prihodnjih mesecih,« je v petek poročal časopis »Radikal«, ki se sklicuje na ministrstvo za energijo. Po poročanju je ena od možnih lokacij v osrednji Anatoliji. KonyaPo načrtih vlade v Ankari naj bi bile od leta 2012 naprej na omrežje priključene skupno tri jedrske elektrarne.

Horst cvet 

Gre za kriminalno zgodbo na mednarodnem prizorišču. Abdul Quadeer Khan, "oče pakistanske atomske bombe", je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja od nemško-nizozemsko-britanskega podjetja Urenco pridobil gradbene načrte in vire za izdelavo uranovih centrifug. Khan, ki je bil poročen z Južnoafričanko, je kasneje sodeloval z nemškimi in švicarskimi inženirji, ki so bili vključeni v program jedrskega orožja apartheidskega režima.

V senzacionalnem sojenju v Cape Townu (glej tudi THTR-RB št. 95) prihaja na dan celoten obseg tihotapljenja jedrskega orožja. Gerhard Wisser je obtožen, da je v Južni Afriki izdeloval komponente za tajni libijski program jedrske bombe. Njegov podizvajalec Johan Meyer,

Vodja podjetja za kovinske konstrukcije v bližini Johannesburga je zdaj ključna priča južnoafriškega državnega tožilstva. Nemški državljan Lerch, obtožen organiziranja sheme, je trenutno v priporu v Švici. Spiegel Online je 14. marca 2005 zapisal: "Glede na kasneje najdene dele je šlo za objekt, zasnovan za ..." 5832 plinskih centrifug, s katerim je mogoče uran obogatiti do ravni, podobne bombi. (...) Konstrukcijski načrti večinoma izvirajo iz Nemčije – načrti iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja so prišli iz podjetja Leybold-Heräus, kjer je Lerch takrat še delal. Podatki o preskusih in procesni izračuni pa so prišli iz Pakistana, kjer Khan uživa status junaka kot oče nacionalne atomske bombe.

Julija 2002 sta dva Libijca pregledala skoraj dokončan objekt v Južni Afriki. Ko je Gadafi kmalu zatem, leta 2003, opustil svoj tajni jedrski program, so bili dobavitelji in proizvajalci razkriti. Južnoafriškim preiskovalcem je uspelo dokazati, da je Wisser poslal besedilno sporočilo, v katerem je svojega partnerja pozval, naj čim prej uniči vse dokaze. "Meyer ni ubogal – še huje za Wisserja: projektne dokumente je shranil v treh jeklenih zabojih. Preiskovalci so jih našli v skrivališču v Pretorii, ki so ga opisali kot faraonovo grobnico."

Časopis Neues Deutschland je 21. marca 2005 poročal: »Preiskovalci s svojim poročilom zdaj predstavljajo nove obremenilne dokaze proti osumljencu. Preiskovalci so na primer med preiskavami v Južni Afriki našli videoposnetek o Khanovih laboratorijih v Pakistanu, pa tudi vizitko Khanovega glavnega kupca in dokumente s Khanovim podpisom.«

Zanimivo bo spremljati napredek tega procesa. Vendar se zdi eno jasno: vedno bodo obstajala obdobja politične nestabilnosti, ki jih bodo brezvestni jedrski strokovnjaki izkoristili za proizvodnjo jedrskega orožja. Primer Južne Afrike kaže, da je to mogoče tudi v postdiktatorskih, demokratičnih obdobjih. Južna Afrika namerava v nekaj letih zgraditi visokotehnološki reaktor in ga kasneje izvoziti. In ali bodo politične razmere v Južni Afriki resnično ostale stabilne in mirne še več desetletij, glede na neoliberalno politiko vladajočega razreda in posledično razočaranje mnogih ljudi, je vsaj vprašljivo.

Horst cvet

(Zelo podroben članek JW z naslovom »Dr. Khan in črni trg z jedrskim orožjem« z dne 22. septembra 2005 najdete na naši domači strani.)Aktualni dogodki/Globalno jedrsko oboroževanje). To osvetljuje tudi ambivalentno vlogo ameriških obveščevalnih agencij v tem primeru.

Da bi zagotovili, da bo financiranje jedrske industrije med prihodnjimi pogajanji o 7. okvirnem programu EU za raziskave še naprej prosto teklo, je dvoletna konferenca združenja jedrske industrije Foratom (Evropski atomski forum) v Bruslju pozvala politike EU, naj "ohranijo osrednjo vlogo jedrske energije v Evropi. (...) Podpisniki zato pozivajo evropske politike in odločevalce, naj še naprej podpirajo jedrsko energijo kot ključni temelj evropske oskrbe z energijo." (atw 1/2005, str. 45)

Prva nemška podpisnika sta bila izvršni direktor RWE Gert Maichel in tiskovni predstavnik E.ON Walter Hohlefelder. Vodilnih predstavnikov energetske industrije retorika rdeče-zelene koalicije o postopnem opuščanju jedrske energije ne skrbi več. Preveč dobro vedo, da se za jedrsko energijo v Nemčiji obetajo še boljši časi, kot so že, po odobritvi širitve tovarne uranovih centrifug v Gronauu, ki naj bi proizvajala jedrsko gorivo za 35 jedrskih elektrarn.

Ker je bilo nadaljnje spodbujanje jedrske energije znotraj EU že odločeno, je izjava jedrskega lobija namenjena predvsem izvajanju pritiska za zagotovitev čim večjega deleža razpoložljivih sredstev. In to zdaj grozi, da bo povzročilo konflikt v Bruslju.

Evropska komisija poziva k podvojitvi izdatkov za raziskave, kar bi koristilo jedrski industriji. Za zbiranje potrebnih sredstev bi bila potrebna dodatna transferna plačila Bruslju, predvsem iz Nemčije. Vendar pa kancler Schröder temu nasprotuje in zahteva omejitev proračuna EU za leta 2007 do 2013 na 1 % bruto domačega proizvoda. Če bi zagovorniki enoodstotne omejitve zmagali, bi morali birokrati EU opustiti mukotrpno izpogajani kmetijski kompromis in umakniti sredstva, ki so bila kmetom že obljubljena. Francija je odločena, da to prepreči.

Če v prihodnjih mesecih ne bo dosežen dogovor, bo ogrožen celoten načrt 7. okvirnega programa EU za raziskave. Jedrska industrija bi prejela manj sredstev za svoje specifične programe – ki vključujejo tudi financiranje HTR. »To bi bila katastrofa (!) za raziskovalne programe,« je VDI News 11. februarja 2005 citiral diplomata EU.

Janez Potočnik, evropski komisar za raziskave iz nove države članice Slovenija vse bolj pritiska na podjetja EU, da dosežejo povečanje izdatkov za raziskave, in od njih zahteva tudi večjo finančno zavezanost: »Slovenec s ponosom kaže na svojo državo. V tej državi z dvema milijonoma prebivalcev industrija pokriva 60 % vseh izdatkov za raziskave in razvoj – kar državo uvršča daleč nad povprečje EU« (VDI News, 11. marec 2005).

Majhna Slovenija upravlja (skupaj s Hrvaško!) jedrsko elektrarno v Krškem. Rdeče-zelena koalicijska vlada Nemčije je leta 1999 zagotovila zvezno jamstvo v višini 42 milijonov mark za to elektrarno. Slovenski VUJE je član mednarodne [organizacije/skupine/itd.] že natanko štiri leta. Tehnološko omrežje HTRTe politične konstelacije zagotovo niso naključje, temveč rezultat ciljno usmerjenega političnega delovanja jedrskega lobija.

Horst cvet

V torek je 26.04.2005 V THTR bo potekala bedenska slovesnost z baloni in razglednicami. čas: Od 17. do 18. ure. Prinesli bomo transparente in plakate.

Um Ura 19 Horst Blume bo v trgovini Fuge (Widumstraße 14) predaval z naslovom »Izvoz HTR iz Nemčije v ves svet«.

Nekaj ​​ur pozneje, v noči s torka na sredo, je vlak, ki je prevažal jedrske odpadke v LaHague, peljal tudi skozi postajo v Hammu.

Zanimivosti na internetu:

Dve pomembni spletni strani zdaj bogatita paleto informacij, ki so na voljo v Hammu:

www.aue-statt-lippesee.de

www.montagsdemo-hamm.de

Mag Wompel, urednica v Bochumu pri Labournet, spletni reviji za neposlušne ljudi z in brez dela, je v aprilski številki mesečne revije "Graswurzelrevolution" komentirala trenutno politiko rdeče-zelene koalicije in sindikatov DGB takole:

"Visoka produktivnost uničuje delovna mesta. Kaj storiti? Podaljšati delovni čas, seveda brez nadomestila plače. Kapital se lovi najnižjih plač. Kaj storiti? Postati še cenejše. Podjetja zdaj odpuščajo delavce tudi z rekordnimi dobički. Kaj storiti? Znižati prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti. Podjetja – presenečenje, presenečenje – nimajo interesa za ustvarjanje delovnih mest? Kaj storiti? Znižati davke in prispevke, olajšati odpuščanja. Delo ljudi vse bolj zboleva. Kaj storiti? Podražiti zdravstveni sistem in ukiniti preventivno zdravstveno varstvo. Ljudje živijo dlje. Kaj storiti? Znižati pokojnine in prispevke za pokojnine. Izobraževanje postaja vse pomembnejše, delovnih mest za nekvalificirane pa je vedno manj. Kaj storiti? Naj vrtci/šole propadajo in pobirajo šolnine."

Če zdravilo ne deluje, kaj storite? Povečate odmerek. Ker je že leta empirično dokazano, da nobena koncesija ni nikoli zares zagotovila delovnih mest, niti koncesije pri plačah, odmorih, nadurnih plačilih ali božičnicah, niti koncesije pri težko pridobljenih pravicah delavcev. Kljub temu IG Metall zatira boje na delovnem mestu in se strinja z vsako staro neumnostjo z oznako "varnost zaposlitve". Pa vendar ver.di vzpostavlja novo kategorijo z nizkimi plačami v javnem sektorju. Ti kolegi so kljub delu revni, vendar imajo kolektivno pogodbo. (...)

Dejansko so tisti, ki delajo za en evro, pionirji prisilnega dela, brez kakršnih koli delavskih pravic in z zaslužkom drobiža. Nizke plače, od katerih nihče ne more živeti, že dolgo obstajajo tudi brez vpletenosti zavoda za zaposlovanje – vendar s pečatom odobritve plač, o katerih so se dogovorili sindikati. Nujno potrebujemo široko gibanje tistih, ki so (še?) redno zaposleni, tistih z začasnimi zaposlitvami in brezposelnih, dijakov in študentov. Organizacijo proti koordiniranemu odvzemanju volilne pravice, poniževanju, izsiljevanju in osiromašenju.

Več informacij: www.labournet.de

Za delo na 'THTR glasilo","reactorpleite.de'in'Zemljevid jedrskega sveta'Potrebujete ažurne informacije, energične, sveže soborce pod 100 (;-) in donacije. Če lahko pomagate, pošljite sporočilo na: info@ Reaktorpleite.de

Pritožba za donacije

- THTR-Rundbrief izdaja 'BI Environmental Protection Hamm' in se financira z donacijami.

- THTR-Rundbrief je medtem postal zelo opazen informacijski medij. Vendar pa so stalni stroški zaradi širitve spletne strani in tiskanja dodatnih informacijskih listov.

- THTR-Rundbrief podrobno raziskuje in poroča. Da bi nam to uspelo, smo odvisni od donacij. Veseli smo vsake donacije!

Donacije račun: BI varstvo okolja Hamm

Uporaba: THTR glasilo

TRR: DE31 4105 0095 0000 0394 79

BIC: WELADED1HAM

Vrh strani

***